Tale prispevek je skoraj iz kmalu prešel v na Nikolovo

Ko pomislim na smer, se težko izognem citiranju Miheliča: "Smer je dostopna praktično vsakemu plezalcu in je seveda zelo obiskana." V smer sva prišla kot tretja naveza po vrsti, za nama pa še najmanj tri. Pestro

Bila mi je zanimiva plezarija, ki jo je popestrila gužva in čakanje na štantih ter začinilo kamenjanje iz višin.

Kljub temu sva si nasmejana privoščila počitek na vrhu in trenutek za selfija

S smerjo sem bil zadovoljen in recimo, da se ponovno strinjam z Miheličem: "Smer je napeta (seveda v okviru svojega razreda), težave enakomerne in nepretrgane." Pa ne preveč dobesedno jemati.

Pri sestopu sva še izvedla "reševalno akcijo", saj je en starejši pohodnik prosil za pomoč za svojo ekipo. Na enem mestu sestopa je namreč počena zajla in se je bal za svoje dokaj začetniške varovance, pri sebi pa ni imel ne štrika ne prusika. Na izpostavljenem mestu je Matej žrtvoval prusik in nadomestil manjkajočo zajlo in ekipa je bila pomirjena. Pri koči je ekipa častila rudno pira, ki pa je padel na že en pir podlage. Tako lahkotno sva nadaljevala pot v dolino

Pogled na smer ... ena naveza že v akciji, dve pa se pripravljata na vstop.

Skrbne prioprave

Tudi navzdol je treba pogledat.

Štantanje, če je že nabit štant zaseden. Neprecenljivo

Selfie na vrhu

Seveda tudi fotka razgleda ne manjka ...

... in še ena s pogledom v nebo.