Lepo nedeljsko jutro je bilo v Trenti in pričakoval sem lepo in kratko plezarijo z udobnim dostopom in sestopom v lepem gorskem ambientu. Udoben in kratek dostop je bil, gorski ambient je bil tudi lep, tudi glede sestopa nimam pripomb (čisto brez vrvi ne gre!), težavnost plezanja pa me je čisto presenetila. Kje so tiste klasične šestke in šest plusi, pa A1 itd., kjer se je še mogoče sem ter tja tudi še zavihteti kot pravi stric Mihelič??? Da plezaš tudi sedmico kaj hitro ugotoviš :-I. Pa še mokro je bilo :( Najbolj pameten nasvet, ki bi ga lahko dal je: "Ne vstopaj po dežju!". Več o smeri si lahko preberete pod alpinističnimi vzponi!

Najprej se vzpeneš na tale travnati stebriček potem pa je uživancije konec .

Edini raztežaj, ki sem ga plezal kot prvi, pa še prosto je šlo. Pa tudi ta ni bil čisto lahek.

Blaž pod steno

Tole pa je najtežji raztežaj. Daleč od kake klasične šestice :-O.

Tudi ta raztežaj ni povsem lahek, je pa plezalsko najlepši. Zgoraj te pričaka težak previs. Pa tudi "luftig" je

Greben Polovnika.

Na vrhu. Moram priznati, da sem imel vsega čez glavo. V plezanju ta dan res nisem užival. Žal...

No, vsaj razgledi na vrhu so bili pa lepi.