V deželi Ötzija
Med prazniki smo jo za tri dni mahnili na turno smuko v Ötztalske alpe. Kje to je, kako bo in če si sploh želim, nisem imel pojma, a ker si je Alenka želela sva šla 
ČAO Gost je tako gostoval v mini rašiški ekipi, ki jo je vodil Debeli (Tadej Debevec), zraven pa so bile še Minca, Janja in Alenka. Izkazalo se je, da je to zelo panoramična in sorazmerno visoka alpska skupina na Južnem Tirolskem na meji med Italijo in Avstrijo, da je koča v kateri smo nočili pravzaprav v Italiji in ne "nekje v Avstriji" in da blagozvočna Schöne Aussicht Hütte tako sliši tudi na Rifugio Bellavista (2842 m). Da je nočitev draga sem vedel (62 E/noč za skupna ležišča), a da bo koča tako udobna, čista, z neverjetno prijaznim osebjem, z obilnim zajtrkom in večerjo ter s savno in zunanjim jacuzzijem, me je vseeno presenetilo. Priporočam!
Vse pa ni šlo niti po planu našega GV-ja Debelega (t.i. "man with the plan") - na dan prihoda (26.12.) je snežilo in ker so ketne, ki jih vozi v avtu za prelisičit policiste, tokrat prelisičile tudi njega in nikakor niso hotele na Sharana, smo si zaspanci izborili čas za kafe, medtem ko se je stvar uredila z nakupom novih Thule verig - Debeli priporoča! 
Zaradi obilice novozapadlega snega in povišane nevarnosti plazov (3-4 stopnja) pa je bilo potrebno tudi malo prilagoditi/oklestiti načrtovane ture, zaradi napovedi poslabšanja vremena pa smo za en dan oklestili tudi za 4 dni načrtovan izlet. Ker ob prihodu vzpenjača še ni obratovala, smo najprej malo rili po nezratakiranih pistah v smeri koče, popoldan pa le ujeli posebno furo gondole za bellavistarje in v gosti megli za ratrakom odsmučali do koče...
K sreči se naslednji dan zbudimo v čudovit dan
Od koče jo v območju pist, ki ta dan niso obratovale, mahnemo proti hišnemu vrhu
Prva rašiška mašinca - Minca
Pa še dve rašiški mašinci - Alenka in Janja
Kot prvi pa že vleče špuro proti levemu kuclju - Im hinteren Eis (3270 m) - Debeli - The Stroj
Izakazalo se je, da pristop po levi rami zaradi razpihanosti ni plazovno nevaren
Pogled nazaj - desno gornja postaja vzpenjače, povsem levo Fineil Spitze
Na sam vrh je blo treba peš...
The Stroj na vrhu
Minca jo šiba, ne glede na nedavno operacijo obeh kolkov
Alenka, izkušena turnosmukačica
Panoramično na vrhu - južni rob Ötztalskih alp s Saldurspitze (3433 m)
Na A-I meji levo visoki Weisskugel (3739 m), potencialni turnosmučarski cilj, ki bo moral počakati na prihodnjič, desno verjetno Langtaufer Spitze (3529 m)
Proti severu najvišji vrh Ötztalskih alp in drugo najvišji vrh Avstrije- Wildspitze (3768 m)
pa še Triglav
V smeri spusta - najvišji vrh Fineil Spitze (3516 m) - cilj naslednjega dne wannabe. Klasična tura poteka po osončenem položnejšem ledeniku do levega sedla Hauslab
Podpisi zgoraj
Podpisi ob progah - hm, spet se en gost ne drži pravila in ne špara s prvovrstnim pršičem
Potem smo se po neobratujočih progah povzpeli na drugo stran dolinice
Pogled čez sedelce....
in nazaj po že presmučanem (kucelj na levi). Ker The Stroj po spustu še ni mel dovolj, nas je "gnal" še enkrat gor v prvi breg in ko se je vzpenjal še četrtič, smo ostali štrajkali in si privoščili radosti koče
Naslednjega dne pa pohod proti sedlu Hauslab, da si pogledamo domovnaje slavnega Ötzija
Pobočja so že precej bolj spihana kot so bila videt dan prej
naokoli pod Fineil Spitze
Markantni prvak Wildspitze
Izogibali smo se strmejšim pobočjem
... le ni bila zastonj napovedana povišana nevarnost plazov!
Na ledeniku
Levo Saykogel (3360 m), standardna turna smuka gre od njegove desne rame
Vetrovno ta dan
Proti Fineil Spitze
Team mašinc
Pogled proti Weisskoglu, levo naš včerajšni kucelj
Ledenik se vleče in vleče
Minca se zaradi razbolenih kolkov odloči za povratek, Debeli jo seveda pospremi
Ostali jo odpujsamo naprej
Himalajka
V ozadju Wildspitze
Proti sedlu Hauslab (3279 m)
Markantna piramida Fineil Spitze bo brez Debelega in vrvi ostala za drugič. V resnici je greben videti precej strmo, pobočja pa v danem verjetno prenevarna za plazove
Sedelce osvojeno
Pogled na drugo stran, verjetno Similaun (3603 m). Par deset metrov pod sedelcem na drugi strani je tudi obeležje, kjer so zmotili Ötzija med zimskim spanjem, da ga sedaj razkazujejo kot veliko turistično atrakcijo
Ja tja pa prihodnjič, Fineil Spitze bo počakal!
Spust po kložastem in položnem ledeniku ni bil presežek, bolj napeto je bilo iskanje prehodov po njegovem robu v dolino, na koncu nas je čakal še krajši vzpon in nato spust po pistah v meglo....
Super je blo, nad vsemi pričakovanji! Deželo Ötzija priporočam, "takega izleta se bom gotovo še udeležil"
Všeč mi je.