Jurij Rous | 01.07.2013

Smer Herlec-Kočevar v Šitah

Že nekaj časa sem imel v glavi željo, da splezam smer Herlec-Kočevar v Šitah. Glede na to, da težavnost smeri (V-) ni pretirana sem z veseljem zraven povabil še Tanjo in Petra. Moram reči, da je smer presenetila s svojimi raztežaji in te zato smer kar lepo zaposli. Orientacijsko smer ni zahtevna, te pa kljub temu rada zapelje v neljube variante, predvsem zaradi v skalo že zabitih klinov, ki vodijo v »slepo ulico« ali pa se srečaš z nenajlažjim prehodom. No, nam se je prav to primerilo, vendar smo vse uspešno rešili in vse ovire premagali, tudi 50 m kamin na koncu smeri, ki ni čisto lahek. Ko smo prispeli v velik gruščnat kotel nas je ujela še pol ure trajajoča močna nevihta s točo. Nanjo smo se pravočasno pripravili, kolikor se je pač dalo. Stisnili smo se pod previs, nekoliko stran od stene in se tako izognili, da bi bili povsem mokri in padajočemu kamenju. Ko se je nebo »opralo«, je posvetilo sonce, mi pa smo po tehtnem premisleku nadaljevali s plezanjem in se vmes tudi posušili. Časovno res nismo bili najhitrejši, smo pa izplezali pred nočjo, kar je najpomembneje. Glede na okoliščine smo sestopili na Vršič, od tam pa nas je kolega od Petra zapeljal v Planico, kjer smo pustili avto. Bila je zanimiva izkušnja, nova zgodba, le koliko jih bom še doživel?

Peter
Peter Janežič, 02.07.2013, 15:57
Tale plezarija je bila res mala šola alpinizma ... vsega ravno prav, no še kakšna šestplus več bi za dušo in psiho prav prišla Smeško ... ne super in Jurij je spet dokazal svoje gamsovstvo!