Prvomajske škijarije
Ker v hribih pospešeno pobira sneg, se je bilo potrebno za praznike seveda še malo potruditi in odpeljati še nekaj lepih zavojev.
V ponedeljek smo se kljub rahlem jutranjem dežju odpravili na Kredarico, tam prespali, jo zjutraj v (pre)mehkih razmerah mahnili še na vrh Triglava in nato odvriskali za Cmirom v dolino. Niže ko smo bili, boljši je bil sneg, prismučali pa smo 15 minut do avta v Vratih.
Ker sva bila ravno v Bcu, je bilo potrebno v sredo navsezgodaj v Lepeno in nato kako uro peš do snega ter mimo Krnskega jezera proti prvotnemu cilju Krnu. Ko pa smo si fanta pogledali od blizu, smo se raje odločili za Batognico, ki je ponujala bistveno več snega. Smuka je bila odlična v fantastično lepem okolju, za nameček pa je bila odprta tudi koča pri Krnskem jezeru. Osvežilni napitek je teknil, da že dolgo ne tako in tista slaba ura nošenja smuči v dolino po mulatjeri je zato hitreje minila.
V soboto pa stara zgodba – najprej ploha v Vratih, potem pa dokaj solidno vreme, le vrh Križa, do katerega se je bilo malce zdrenjati skozi vršni kaminček, je bil v megli. Smuka pa odlična, po lepo odjenjanem in predelanem snegu do skoka in nato slabe pol ure peš do osvežujočega napitka v Aljažu.
Obdobje smuke od avta do avta se žal končuje, ampak v hribih je pa snega še obilo. Le vstajati je potrebno iz dneva v dan v bolj nemogočih urah.
Seveda se bom takih izletov še udeležil.