Piđeju je bila moja reportaža z Verdona tako zelo všeč, da je hotel še sam v praksi čimprej sprobat kakšni so občutki, če pričneš plezalno avanturo s spustom na izhodišče vzpona. Njegova velika želja in moj prislovični altruizem sta me spodbudila k temu, da sem poiskal ustrezen verdonski nadomestek precej bliže domu, in sicer v severni steni Križevnika. Tako sva se uvodoma sprehodila od planine Ravne po jutranje orošeni planinski poti do vrha Križevnika ter po občudovanju izjemnega razgleda poglobljeno nadaljevala skozi rušje do izhodišča najinega spusta, ki naju je pripeljal direktno v slikovito votlino-bivak na dnu stene. Nahrbtnika in čevlje sva pustila na vrhu stene ter se oborožena s pomičnimi varovali (dober set frendov in set jebic) po vrveh odpeljala negotovi usodi naproti. Temu je sledil relativno varen vzpon po redko ponavljani Frančkovi smeri Sivi vrag VIII/VII, 300m (oba PP-NP), z nekaj fiksnimi varovali predvsem v najtežjem raztežaju. Smer je lepotica, z zanimivim izborom različnih tipov plezanja, celo offwidth se najde. Po uspešnem vzponu sva se na vrh Križevnika vrnila ob izpostavljenem a lažje prehodnem robu stene.

Čeden razgled

Sestop z vrha Križevnika v smeri proti abzajlu

B.A.S.E. rampa

Abzajl pista

Crnemu se je že na vstopu v smer (za)feclal Foto:PJ

Prvi cug Foto:PJ

Najtežji cug Foto:PJ

Najtežji cug Foto:PJ

Tako je pa zgledu PJ ko zlezel na TR najtežji cug

VII-

Zabavna pleza po razu

Zadnji raztežaj

Te2 sva srečala na vrhu, ampak te2 nista za v stečaj, sta pa vün z vraga

Vračanje proti vrhu Križevnika ob robu stene

Od vrha Križevnika do raza v ozadju se bolj ali manj lomasti po rušju. Dostop do abzalj piste je z roba desne strani raza