Prva smerca, ki sva jo napadla, okusila skalo in se z njo spoznala, je bila Perunika... že takoj na začetku sem vriskala, ker je skala res super – platke, škraplje, oprimkov sicer bolj malo, ampak meni to ustreza Druga smerca, ki sva jo napadla je bila Timijan in res je dišalo po njem mmm... Matjaž je bil tak gentelman, da mi je prepustil najlepšo platko v smeri in v kateri sem vriskala od veselja