...Čez naslednji raztežaj se je Markus na vse mogoce načine prebijal celo vecnost. Ves čas je snežilo, mraz ni popuščal. Ko je cepin zabil v nalepljeno gmoto ledu, se je vse skupaj odtrgalo. Padajoč led mi je obdelal mišico na nadlahti in brado. Zaradi bolečine sem Markusov padec s težavo zadržal, njemu pa je za nameček cepin odtrgalo iz prusika, na katerega je bil pripet. Skupaj s kosi ledu je poletel proti dnu stene. Markus je z mojim cepinom nadaljeval do zgornjega štanta. Čas za vzpon se je iztekel, pa tudi sicer zaradi bolečin in drhtenja s plezanjem ne bi mogel nadaljevati. Na gozdni cesti sva bila spet v temi. Tokrat sva sestopala.